Kdaj ideje padejo v past inovacijskega teatra?

V zadnjem času je ob koncih tedna veliko delavnic, na katerih se iščejo ali razvijajo ideje, generirajo startupi, in vse bolj priljubljenih tekmovanj hekaton (angl. hackathon), ki v 24 ali 48 urah prinesejo nove inovacije. Do tod vse lepo in prav. Začne pa se zapletati, ko bi bilo treba delo nadaljevati, kaj sledi po tem, ko so ideje izbrane, ko ste podelili nagrado najboljšim, ko so ti imeli svoj delček slave, ko ste si oddahnili od adrenalina in jo mahnili na kratek zaslužen počitek. Iz pogovorov z mnogimi podjetji in v svoji raziskavi opažam, da se v številnih primerih proces inoviranja ustavi prav tu, pri počitku.

Zakaj? Po delavnicah oziroma hekatonih in podobnih dogodkih se vsem, tako organizatorjem kot udeležencem, pojavijo nove prednostne naloge, nova stara dnevna opravila, ki so jih zavestno odložili, da so lahko posvetili svoj čas tistemu koncu tedna. In to se vztrajno ponavlja. Pogledate na koledar in nenadoma ugotovite, da je od zadnje delavnice minil že poldrugi mesec, vi ste pa še vedno tam, kjer ste bili pet minut po koncu dogodka. Sami z mnogimi idejami, imeli ste se super, udeleženci so pohvalili organizacijo, vendar pa same inovacije še vedno ni na obzorju. Opisano lahko povežemo s Stevom Blankom, enim od utemeljiteljev agilnega pristopa k inoviranju, in njegovo definicijo tako imenovanega inovacijskega teatra, v katerem se mnogo dogaja na odru, po koncu predstave pa gre občinstvo domov v svoj vsakdanjik in dvorana v teatru sameva do naslednje predstave.

Kaj lahko naredite, da se temu izognete? Veliko. Ena, vendar ne edina, pot je odprta inovacijska kultura, pri kateri se vodstvo zaveda svojih zmožnosti in pomanjkljivosti in jih tudi odkrito priznava navzven, z enim ciljem – da najde komplementarne partnerje in tako pride do prebojnih inovacij, ki ustvarijo velikanske motnje na trgu. Martin Duval, eden od glasnikov odprte inovacijske kulture, to ponazarja s primerom proizvajalca smuči, ki je pri smučeh odkril razvojno napako. Smuči so preveč vibrirale in bile zato na športnem področju popolnoma neuporabne. Zaradi odprte inovacijske kulture se je vodstvo proizvajalca smuči odločilo povezati s strokovnjakom za izdelavo violin, ki se je spoznal na sposobnosti vibriranja lesa in je ta znanja prenesel na proizvajalca smuči, ki je tako rešil svoj problem.

Druga pot je, da imate skrbnika za celoten proces inoviranja, idejnika. Tudi sam sem se mnogokrat že znašel v takem položaju, kjer sem prav zaradi svoje vloge pomagal ideji prehoditi prvi most, od ideje do prototipa, in drugi most, od prototipa do produkta. Pri tem sem odkril veliko vrednost v odprti inovacijski kulturi, saj se nisem ustavil samo pri preverbah, ali zamisli rešujejo težavo končnih uporabnikov, temveč sem iskal, kako lahko z določeno idejo vzpostavimo širši krog partnerjev, pri katerem vsak odigra svojo vlogo tam, kjer je najmočnejši, na koncu pa je rezultat zadovoljen uporabnik, ki je presek nas vseh.

Kje smo v Sloveniji? Pri organizaciji največjega hekatona v regiji Adriatik FinTech sem kot vodja projekta navezal stik s številnimi podjetji iz različnih panog. Vedno znova se mi potrjuje, da se v Sloveniji še prepočasi prebujamo glede odprtega inoviranja, saj imamo na eni strani podjetja, ki ne znajo odgovoriti na impulze od zunaj dovolj hitro (pravijo denimo, da bodo za take stvari zreli čez leto dni), imajo znotraj svoje organizacijske sestave ogromno ravni odločanja in zelo nizko stopnjo avtonomije in morajo vsako odločitev potrditi na najvišji ravni.

Po drugi strani pa tudi tu najdemo podjetja primerljive velikosti v istih panogah, ki so bliskovito hitra. V odločitvah in izvedbi. Razlika je v tem, da se dobro zavedajo svojih prednosti in pomanjkljivosti. Priznavajo, da je pri novih, neznanih stvareh veliko tudi negotovosti. Ta sama po sebi pa ne pomeni nič slabega. Prav zato je partnerska mreža dodatno varovalo, da zaradi skupnega interesa vsak vloži kar največ in pomaga aktivno poganjati proces inoviranja naprej. Ta nas skupaj nadgrajuje in zaradi tega pridobivamo edinstvene izkušnje in znanja, kar nam dviga konkurenčno prednost. Pri Adriatik FinTech Hackathonu smo, sodeč po intenzivnih pogovorih, ki sledijo dogodku, na pravi poti.

Prispevek je bil objavljen 27.10.2016 na Startaj.si (https://manager.finance.si/8850683/Kdaj-ideje-padejo-v-past-inovacijskega-teatra)